»Ko pomislim - Domovina – takrat se izpovedujem in se zakoreninjam, tako mi pravi srce, kot da je skrita meja, ki teče iz mene k drugim, da bi nas objela z davnino, starejšo od nas vseh: iz nje se porajam… ko mislim – Domovina – in jo zaklenem vase kakor zaklad.

Nenehno se sprašujem, kako naj ga pomnožim, kako naj razširim to prostranstvo, ki ga napolnjuje,« je o svojem razmišljanju in odnosu do domovine povedal sv. Janez Pavel II.

Tudi mi smo bili pred tridesetimi leti obdarjeni z odločnostjo, s katero smo se odločili, da hočemo zaklad naše države imeti v svojih rokah in odgovorno odločati o njegovi sedanjosti in prihodnosti. Kako zelo si želim, da bi ob tej obletnici plebiscita za samostojnost in neodvisnost naše države tudi nas prevzelo to spraševanje. Kako naj ta zaklad pomnožim, kako naj razširim to  prostranstvo, ki ga napolnjuje? Da bi spoznali, da je to zaklad, ki ga moramo varovati in ne skupni bankomat, iz katerega vsak jemlje po svojih željah.

Ko vsem iskreno čestitam ob prazniku naše samostojnosti in enotnosti, želim, da bi zares praznovali. Imamo državo. Bodimo hvaležni zanjo in ponosni nanjo. Ne dovolimo, da se v »strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta.« Ne poslušajmo siren pogube, ampak prisluhnimo angelu prihodnosti. Zato hočem danes skupaj z vsemi kristjani moliti posebej za našo domovino:

Ljubi Bog, blagoslovi našo domovino, očisti jo vsega zla, ki jo trenutno razjeda. Pošlji blagoslov na vse ljudi in očisti duha voditeljev, ki jo morajo voditi v svetosti. Daj, da bo zmagalo dobro zaradi vseh rodov, ki so živeli sveto, ki so slavili Boga in Mater Božjo. Blagoslovi našo domovino, da jo bodo vodili ljudje, ki so vredni Božjega usmiljenja. Amen.