Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Smernice za prvo fazo posvetovanja so obsežene v Pripravljalnem dokumentu in Vademekumu. V tem in drugih člankih objavljamo izbrane izseke iz obeh dokumentov, ki imajo poseben praktičen pomen za izvedbo posvetovanja.

Ključne besede sinodalnega procesa

(Vademekum pogl. 1.4)

Vsebina sinode je »sinodalna Cerkev«, katere razsežnosti so: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Vse tri se med seboj globoko prepletajo in so življenjski stebri sinodalne Cerkve. Med njimi nobena ni pomembnejša od druge. Nasprotno, vsaka bogati in usmerja drugi dve. Med njimi pa je dinamičen odnos, ki ga je treba ubesediti, upoštevajoč vse tri.

• Občestvo: v svoji dobrotni volji Bog povezuje naše narode, ki so si med seboj različni, a edini v veri, po zavezi, ki jo sklepa s svojim ljudstvom. Občestvo, v katerem živimo, je najgloblje zakoreninjeno v ljubezni in edinosti Svete Trojice. Kristus nas je spravil z Očetom in nas zedinja med seboj v Svetem Duhu. Skupaj se navdihujemo ob poslušanju Božje besede, pri živem izročilu Cerkve in smo zakoreninjeni v skupnem sensus fidei. Vsak od nas ima svojo vlogo, ki jo mora izpolniti v razločevanju in uresničevanju Božjega klica za njegovo ljudstvo. 
• Sodelovanje: poziv k vključevanju vseh članov Božjega ljudstva – laikov, posvečenih in redovnikov –, da bi si prizadevali za globoko in spoštljivo medsebojno poslušanje. To poslušanje ustvarja prostor za skupno poslušanje Svetega Duha in vodi naša pričakovanja za dobro Cerkve v tretjem tisočletju. Sodelovanje temelji na dejstvu, da so vsi verniki usposobljeni in poklicani za medsebojno služenje z darovi, ki jih je vsak prejel od Svetega Duha. V sinodalni Cerkvi je vse občestvo v svobodi in bogati raznolikosti svojih članov poklicano, da skupaj moli, posluša, analizira, se pogovarja, razločuje in svetuje z namenom sprejemanja pastoralnih odločitev, ki bodo čim bolj izpolnile Božjo voljo (MTK, Sin., 67–68). Posebej si moramo prizadevati, da bi zagotovili vključevanje vseh, ki so na obrobjih ali se čutijo izključene.
• Poslanstvo: Cerkev obstaja, da bi evangelizirala. Nikoli se ne smemo osredotočati samo nase. Naše poslanstvo je pričevanje Božje ljubezni v celotni človeški družini. Sinodalni proces vsebuje globoko misijonarsko razsežnost. Njegov cilj je, da usposobi Cerkev za boljše pričevanje evangelija, posebej tistim, ki živijo na duhovnih, družbenih, ekonomskih, političnih, geografskih in življenjskih obrobjih našega sveta. Sinodalnost je torej pot, po kateri lahko Cerkev rodovitneje izpolni svoje evangelizacijsko poslanstvo v tem svetu kot kvas v službi prihajajočega Božjega kraljestva.