Spoštovani duhovniki, redovniki, redovnice, stalni diakoni in bogoslovci!
Spoštovana kandidata za diakonsko posvečenje z družinama in sorodniki!
Dragi verniki!

Danes se na madžarskem zaključuje 52. mednarodni evharistični kongres, ki je potekal med 5. in 12. septembrom v Budimpešti. Sklepno bogoslužje je danes vodil papež Frančišek, ki bo po tej slovesnosti odpotoval za tri dni še na Slovaško. Geslo Frančiškovega obiska na Slovaškem je »Z Marijo in Jožefom na poti k Jezusu.«

Osrednji del priprave na obisk na Slovaškem je bila molitev, da bi obisk papeža Frančiška v tej deželi okrepil vero in med ljudmi obnovil željo, da bi sledili stopinjam Gospoda Jezusa, ki »ni prišel, da bi mu stregli, temveč da bi stregel in dal svoje življenje« (Mt 20,28).

Tudi mi smo zbrani, da okrepimo vero in v srcih obnovimo željo slediti Jezusu. Zbrani smo ob diakonskem posvečenju.

 O službi stalnega diakona sem v zadnjem času že veliko govoril duhovnikom, zlasti župnikom. Diakonsko posvečenje je priložnost, da to sveto službo ponovno predstavim tudi vam vernikom.

Želel bi spomniti, da smo v naši mariborski nadškofiji korak za korakom začeli prenovo župnijskih struktur. K temu nas nagiba pomanjkanje duhovniških kandidatov in vse manjše število vernikov po naših župnijah.

Veliko je pri nas župnij, kjer že več let nimajo svojega župnika, lastnega pastirja. Mnoge župnije so izročene v upravo najbližjemu sosednjemu župniku, da poskrbi za pastoralne naloge, kot je obhajanje bogoslužja, kateheza otrok in mladine in priprava na prejem zakramentov.

V tej novi situaciji se je znašla ne samo naša nadškofija, ampak je to pojav, ki se širi po vsej Evropi in po svetu.

Ko opisujemo dejansko stanje naše nadškofije, se dobro zavedamo, da bo treba marsikatero službo in nalogo na župnijah, ki so jo doslej opravljali duhovniki, zaupati usposobljenim vernikom laikom.

 V procesu prenove župnijskih struktur pa naša krajevna Cerkev računa, da bodo prvi tesni sodelavci mašnikov (župnikov in kaplanov) prav stalni diakoni, ki so skupaj s škofom in duhovniki deležni prve stopnje duhovniške službe.

Diakonsko službo zelo lepo opisujejo Apostolska dela in cerkveni dokumenti. Resnično preroški oris diakonske službe pa nam daje papež Frančišek, ko pravi, da so stalni diakoni varuhi služenja in da je njihovo temeljno poslanstvo in identiteta skrita v eni sami besedi: diakonija – služenje (Cerkveni dokumenti 162, tč. 80).

Tako smemo reči, da se naša krajevna Cerkev danes pomlaja v poslanstvu služenja, ko se veselimo posvetitve dveh novih stalnih diakonov.

Danes smo v evangeliju slišali apostola Petra, kako je izpovedal vero: »Ti si Kristus«!

Čudovita izpoved! Toda, ko pa je Jezus začel govoriti o tem, da mora iti v trpljenje in smrt, isti apostol Peter tega enostavno ni mogel sprejeti. Ni razumel, da nam bo Jezus ravno s tem dokazal, kako neskončno nas ljubi, da se njegova ljubezen do nas ne bo ustavila niti pred trpljenjem in celo pred smrtjo ne.

Krščanstvo ni vera trpljenja, kot ga nekateri napačno predstavljajo, ampak je vera ljubezni, ki se ne ustavi niti pred trpljenjem.

Za večino današnjih ljudi je ljubezen nekaj romantičnega ali pa jo zamenjajo z užitkom.

Tako mnogi pari stopajo na skupno življenjsko pot v prepričanju, da bo ljubezen samo sladka in bo življenje potekalo brez težav. Tisti trenutek pa, ko se srečajo z žrtvijo ali preizkušnjo, odpovedo in gredo enostavno narazen.

Na ljubezen gledajo, kot na čustvo, ne pa kot na podarjanje in  darovanje.

Prava ljubezen ni ne romantična, ne goli užitek. Ljubezen, če je pristna, se ravno v trpljenju in preizkušnjah prečisti in utrdi.

To so apostoli razumeli šele po veliki noči in takrat jim je Jezus naročil oznanjati evangelij.

Draga naša kandidata Andrej in Klemen,

danes vaju mariborska nadškofija z veseljem pozdravlja. Pozdravlja pa tudi vajini družini, vajine sorodnike, prijatelje in znance. Jezus se je ozrl na vaju z ljubeznijo. Vidva sta to njegovo ljubezen prepoznala in  nanjo odgovorila.

Z današnjim dnem bosta, kot stalna diakona prejela posebno poslanstvo, da bosta varuha služenja. Skrb za diakonijo - služenje, to bo od danes naprej vajino posebno življenjsko poslanstvo pred Bogom in pred občestvom Cerkve.

Andrej opravlja službo negovalca v Domu starejših v Lenartu, Klemen pa službo pastoralnega asistenta v Vojaškem vikariatu slovenske vojske.

Od danes naprej bosta vse zaupane naloge opravljala tudi kot stalna diakona.

Kot poročena moža dajajta še naprej lep in dober zgled najprej v družini: svoji ženi, otrokom ter sorodnikom. Cerkev potrebuje zglede lepega krščanskega življenja, saj so verne krščanske družine najlepša šola za prebujanje in rast novih duhovnih poklicev.

Kot diakona postajata najožja sodelavca župnikoma v vajini domači župniji. Skupaj smo deležni iste duhovniške službe. Od danes naprej bosta v Cerkvi opravljala diakonsko službo, seveda na način, da ob tem ne bo trpela ne vajina zaposlitev in tudi ne vajina družina.

Diakonsko posvečenje naj vaju usposobi za službo, najprej v domači župniji. Čez nekaj časa pa za službo tudi v župnijah, ki bodo v prihodnjih letih pastoralno povezane v pastoralne enote in pastoralne zveze.

Danes naša krajevna Cerkev pred svetom razodeva resnični Kristusov obraz. Ob daritvenem oltarju so z menoj zbrani duhovniki, redovniki, redovnice, bogoslovci, že posvečeni diakoni in tudi poročeni možje, ki se pripravljajo na diakonski poklic.

Ta današnja slovesnost diakonskega posvečenja je nam, že posvečenim, ponoven klic k zvestobi. Vsi, ki ste na poti do zakramenta svetega reda, pa sprejmite to slovesnost kot novo povabilo, da boste vztrajali na poti priprave, da bo vaš da pred Gospodom zares odraz vaše zavestne osebne odločitve.

Poklic stalnega diakona postaja med nami vse bolj prepoznaven. Da bo postal privlačen za mnoge naše može in fante, pa lahko odločilno prispevate vi, ki ste že posvečeni in opravljate to službo.

Danes Božji Sveti Duh govori skupnosti naše krajevne Cerkve: »Sprejmite v moči te posvetitve v svoje občestvo dva mlada moža, diakona Andreja in Klemena. Skupaj z brati diakoni naj zidata močan steber služenja. Naj bosta trdna opora ubogim in najbolj potrebnim v naši nadškofiji.«

Kot kristjani smo vsi povabljeni, da ne hranimo sami zase svojih talentov in moči. Skupaj bodimo promotorji dobrote in snovalci novih idej, da se bo po našem krščanskem življenju pomnožilo število za Boga vnetih vernikov. Doslej je bilo dovolj lepih besed o tem, kako je treba služiti in pomagati duhovnikom. Odslej naj spregovorijo vaša dejanja.

Danes se želim zahvaliti tudi vam spoštovane žene stalnih diakonov. Hvala, ker svojim možem omogočate opravljati njihovo diakonsko službo. Vem, da to tudi za vas pomeni odpovedi, žrtve in prilagajanje.

Danes je praznik Marijinega imena. Ime Marija pomeni »ljubljenka od Boga«. Naj vam, dragi stalni diakoni in vašim družinam Božja Mati pomaga, da boste doživljali, da smo »Božji ljubljenci«, naj vam skupaj z bl. A. M. Slomškom izprosi  obilen Božji blagoslov pri vašem poslanstvu. Amen.

 

Msgr. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit