Uvodni pozdrav

Prisrčen pozdrav vsem, ki ste se zbrali tu v mariborski stolnici, pozdrav tudi vam drage poslušalke in poslušalci, ki ste z nami povezani prek radijskih valov.

Obhajamo naš največji krščanski praznik, veliko noč.

Angel je nagovoril Marijo Magdaleno in žene, ki so stale pri praznem grobu: »Iščete Jezusa, križanega. Ni ga tukaj, kajti vstal je!«

Prosimo, da bi tega vstalega Gospoda tudi mi srečali pri tej sveti daritvi, da bi se razveselilo naše srce in napolnilo z novim upanjem.

Na začetku te daritve najprej prosimo Gospoda, da se ozre na vsakega od nas s svojim usmiljenjem in naj očisti naša srca, da bodo odrta za Božji dotik.

 

Pridiga

Dragi bratje in sestre!

Albert Camus, francoski novinar in pisatelj, umrl leta 1960, najpomembnejši predstavnik eksistencialistične smeri v književnosti, je nekega dne izjavil: »Človek potrebuje nekaj, kar je drugačnega od zemlje!«

Ta izjava govori o tem, da človek v sebi nosi veliko hrepenenje. Hkrati nam pove, da nas ta naš minljivi svet ne more nasititi.

V toku stoletij so nastale razne pobude, ki se človeku ponujajo, kot podajalci sreče.

V zgodovini človeštva so bili ljudje, ki so bili prepričani in so obljubljali: »Kultura bo tista, ki bo človeka osrečila!«. Pa se je ta pot izkazala kot neuspešna.

Drugi so zatrjevali: »Razvoj in bogastvo bosta v človeku potešila njegova iskanja!« Pa se tudi to ni zgodilo.

Potem so prišli nekateri, ki so trdili: »Ko bo človek svoboden, ko ne bo suženj moralnih norm, ampak bo delal,kar se mu bo zahotelo, bo našel srečo!« Da temu ni tako, lahko vidimo dan za dnem.

Francoski pisatelj Georges Bernanos, umrl 1948, je postavil izzivalno vprašanje: »Ali ste sposobni svet pomladiti: da ali ne?« In nadaljuje: »Evangelij je vedno mlad. Problem je, da ste se vi postarali!«

Na veliko noč oznanjamo to mladost evangelija in temu človekovemu hrepenenju dajemo ime. To je vstajenje od mrtvih, ker je Gospod premagal trpljenje in smrt in živi!

V Apd, v 17 poglavju, beremo, kako je apostola Pavla v dno duše prizadelo, ko je videl v grških Atenah mesto polno malikov. Ob tem pa je opazi še oltar postavljen »nepoznanemu bogu«. To je apostola Pavla spodbudilo, da jim je oznanil Jezusa, križanega in Vstalega, ki ga oni niso poznali.

Malo Atenčanov je takrat sprejelo njegovo oznanilo. Težko je naš pogled dvigniti od zemlje k daru, ki se imenuje vstali Gospod.

Sveti Pavel nam zato govori: »Jaz sem ga srečal. Ne verjamete mojim besedam? Potem verujte mojemu življenju. To življenje je sedaj tu pred vami. Bil sem preganjalec in sedaj sem apostol. Taka sprememba se ne zgodi brez razloga. Grdo sem govoril o Vstalem in preganjal prve kristjane, sedaj verujem vanj. Njemu sem podaril svoje življenje.«

Če Kristus ne bi vstal in apostola Pavla osebno nagovoril, nikoli ne bi zmogel premagati vse težave, s katerimi se je srečeval na poti oznanjevanja in na koncu sprejeti preganjanje in mučeniško smrt.

Tudi sv. Frančišek Asiški, ki je bil pri ljudeh zelo priljubljen, je dejal: »Vi občudujete moje življenje. Vse to je zaradi vere v Kristusa, ki je vstal in živi! Bil sem sin trgovca, imel sem denar in sem 20 let izgubil v uživanju. Potem se mi je razodel Kristus, mi govoril, me prevzel, me poklical… Vse to je bilo možno, ker je Kristus premagal smrt in živi!«

Mahatma Gandi, eden od tvorcev sodobne Indije, zagovornik nenasilja je dejal: »Moramo priti do spoznanja, zakaj je krščanstvo dalo toliko ljudi, ki ljubijo reveže, še predvsem se posvečajo kužnim bolnikom.« Odgovor je samo eden, odgovor je sporočilo današnjega dne, vse to je mogoče, kjer je Gospod vstal!

Kakšno veselje nas lahko prevzame, če skupaj s Petrom in onim drugim učencem,ki ga je Gospod ljubil, tečemo k praznemu grobu!

Kako lepa in bogata avantura je naše življenje! Potrebno je le sprejeti seme velikonočnega oznanila in pustiti, da v nas raste v soncu ljubezni in obrodi sad v dobrih delih.

Danes vemo, da ima naše življenje svoj cilj, ima obljubljeno deželo. To je zmago življenja nad smrtjo. 

Pot k temu cilju je Jezus Kristus, njegovo življenje, živeto kot darujoča se ljubezen in služenje bližnjemu, kot odpuščanje, kot odgovor na nasilje.

Sporočilo velikonočnega praznika je, da je mučeni in križani Jezus iz Nazareta, premagal logiko sovraštva in smrti in se pojavil med nami, kot Gospod živih ter nam kliče, da bo na koncu zmagalo dobro, da bosta zmagali resnica in ljubezen.

Vstali Gospod je z nami na poteh našega življenja, kot znamenje upanja, kot novi človek, ki v naš svet prinaša tisto, kar najbolj potrebujemo, upanje, da bo na koncu slavilo zmago vse kar je dobro!

Vsem vam želim lepo in doživeto praznovanje in potrditev veri, da vstali Gospod ostaja z nami vse dni do konca sveta (Mt 28,20). Amen.

 

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit