V soboto, 28. oktobra 2023 so člani XVI. redne škofovske sinode sprejeli Sinodalno poročilo z naslovom »Cerkev, ki vključuje vse in je blizu ranam sveta«. Z ozirom na drugo zasedanje leta 2024 so ponujena razmišljanja in predlogi glede tematik, kot sta vloga žensk in laikov, služba škofov, duhovništva in diakonata, pomembnost ubogih in migrantov, digitalni misijon, ekumenizem, zlorabe.

Povzetek poročila si lahko v slovenščini preberete na spletni strani Vatican News, celotno poročilo, ki se že prevaja v slovenščino, pa si lahko preberete tukaj.

V nadaljevanju pa že objavljamo uvod v Sinodalno poročilo ter kazalo.

 

---

 

 

Sinodalno poročilo

Sinodalna Cerkev v poslanstvu

Uvod

Drage sestre, dragi bratje,

»v enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo« (1 Kor 12,13). To je izkušnja, polna veselja in hvaležnosti, ki smo jo doživeli na tem prvem zasedanju sinodalne skupščine, ki je potekalo od 4. do 28. oktobra 2023 na temo »Za sinodalno Cerkev. Občestvo, sodelovanje, poslanstvo«. Zaradi skupne milosti krsta smo lahko živeli skupaj enega srca in ene duše, čeprav raznih porekel, jezikov in kultur. Kot pevski zbor smo iskali, kako peti večglasno v enodušnosti. Sveti Duh nam je dal okusiti harmonijo, ki jo lahko ustvari samo on: le-ta je dar in pričevanje v razdeljenem in razdrobljenem svetu.

Naše zasedanje se je odvijalo v času, ko so se v svetu razdivjale stare in nove vojne, z absurdno dramo neštetih žrtev. Med nami je odmeval krik ubogih, tistih, ki so prisiljeni migrirati, tistih, ki trpijo zaradi nasilja ali zaradi uničujočih posledic klimatskih sprememb, ne le preko sredstev družbenega obveščanja, ampak po glasu mnogih, ki so s svojimi družinami in narodi v teh tragičnih dogodkih osebno udeleženi. Vse smo v vsakem trenutku nosili v srcih in v molitvi in se spraševali, na kakšen način bi si naše Cerkve lahko prizadevale za poti sprave, upanja pravičnosti in miru.

Srečanje smo imeli v Rimu, skupaj z naslednikom Petra, ki nas je potrdil v veri in nas spodbudil, naj bomo v poslanstvu pogumni (smeli, drzni). Za nas je bila velika milost začeti pot teh dni z ekumenskim bdenjem, kjer smo videli moliti skupaj s papežem na grobu svetega Petra voditelje in predstavnike drugih krščanskih konfesij: edinost tiho raste znotraj svete Božje Cerkve; to vidimo na lastne oči in o tem vam pričamo: »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj!« (Ps 133,1).

Po volji svetega očeta so se na zasedanju skupaj in okrog škofov zbrali tudi drugi člani Božjega ljudstva. Škofje, združeni med seboj in z rimskim škofom, so pokazali na Cerkev kot občestvo (skupnost) Cerkva. Laikinje in laiki, redovniki in redovnice, diakoni in duhovniki so bili skupaj s škofi priče procesa, ki želi vključiti celotno Cerkev in vse v Cerkvi. Spomnili so na to, da zasedanje ni izoliran dogodek, pač pa sestavni del in potreben (nujen) korak v sinodalnem procesu. V mnoštvu interventov in v različnosti stališč je odmevala izkušnja Cerkve, ki se uči stila sinodalnosti in išče najprimernejše oblike za njegovo uresničitev.

Minilo je več kot dve leti, odkar smo začeli to pot, ki nas je privedla k temu zasedanju. Po odprtju sinodalnega procesa, ki se je začel 9. oktobra 2021, so se vse Cerkve, čeprav z različnim ritmom (tempom, korakom), vključile v proces poslušanja, ki je potekal na škofijski, nacionalni in celinski ravni in rezultati katerega so bili izraženi v ustreznih dokumentih. S tem zasedanjem se je odprlo obdobje, v katerem je vsa Cerkev poklicana, da sprejme sadove tega posvetovanja z namenom, da bi, v molitvi in dialogu, razlikovala poti, na katere jo kliče Duh. To obdobje bo trajalo do oktobra 2024, ko bo na drugem zasedanju Škofovska sinoda zaključila svoje delo in ga predstavila svetemu očetu.

Vsa pot, ki je ukoreninjena v izročilu Cerkve, se odvija v luči učiteljstva koncila. Drugi vatikanski koncil je bil namreč kakor seme, ki je bilo vrženo v zemljo sveta in Cerkve. Vsakdanje življenje vernikov, izkušnja Cerkve v vsakem narodu in kulturi, številna pričevanja svetosti, refleksija teologov so bili tisti teren, v katerem je to seme vzklilo in raslo. Sinoda 2021-2024 še naprej črpa energijo tega semena in razvija njegov potencial. Sinodalna pot uresničuje pravzaprav to, kar je koncil učil o Cerkvi kot skrivnosti in Božjem ljudstvu, ki je poklicano k svetosti. Ovrednoti prispevek vseh krščenih v različnosti njihovih poklicanosti, za boljše razumevanje in udejanjanje evangelija. V tem smislu predstavlja pravo dejanje nadaljnjega sprejemanja (recepcije) koncila, ki podaljšuje njegov navdih in oživlja njegovo preroško moč za današnji svet.

Po enomesečnem delu nas Gospod kliče, da se vrnemo v naše Cerkve in vam posredujemo sadove našega dela in skupaj nadaljujemo pot. V Rimu smo bili samo nekateri, toda smisel sinodalne poti, ki jo je začel sveti oče, je prav v tem, da vključi vse krščene. Goreče želimo, da bi se to uresničilo in prizadevati si hočemo, da bi to bilo mogoče. V tem Sklepnem poročilu smo zbrali osnovne stvari (elemente), ki so se pojavile v dialogu, molitvi in soočenju, ki so zaznamovali te dneve. Naše osebne pripovedi bodo obogatile to poročilo s tonom preživete izkušnje, ki je noben papir ne more predati. Na takšen način vam bomo lahko izpričali, kako bogati so bili trenutki tišine in poslušanja, razdelitve in molitve. Razdelili pa bomo tudi to, da ni lahko poslušati drugačne ideje, ne da bi takoj zapadli v skušnjavo odgovoriti; dati svoj prispevek kot dar za druge in ne kot absolutno gotovost. Toda Gospodova milost nas je vodila, da smo to lahko storili, neglede na naše meje in prav to je bila za nas resnična izkušnja sinodalnosti. Ko smo jo udejanjali (uresničevali, prakticirali), smo jo globlje razumeli in dojeli njen pomen.

Dejansko smo razumeli, da hoditi skupaj kot krščeni, v različnosti karizem, poklicanosti in služb ni pomembno le za naše skupnosti, pač pa tudi za svet. Evangeljsko bratstvo je pravzaprav luč, ki mora biti postavljena na podstavek in ne pod mernik, da sveti vsem, ki so v hiši (cfr. Mt 5,15). Svet danes bolj kot kdaj koli potrebuje tako pričevanje. Kot Jezusovi učenci se ne moremo izogniti nalogi pokazati in predati ranjenemu človeštvu ljubezen in nežnost Boga.

Delo zasedanja je potekalo po načrtu, ki ga je ponudil IL, ki nas je povabil k razmisleku (refleksiji) o značilnih znakih sinodalne Cerkve in značilnostih občestva, poslanstva, sodelovanja, ki so v njej prisotni. Soočenje ob vprašanjih je potrdilo (pokazalo), da je celostna postavitev delovnega načrta dobra (kako dobra je celostna postavitev delovnega načrta). Uspelo nam je priti do bistva vprašanj, opredeliti teme, ki jih je treba dodatno raziskati (preučiti, poglobiti) in izoblikovati začetni seznam predlogov. Glede na storjene korake Sklepno poročilo ne povzema oz. ponavlja vseh vsebin IL, ampak izpostavlja tiste, ki veljajo za prednostne. V nobenem primeru pa poročilo ni dokončni dokument, ampak le instrument, ki naj bi služil za razločevanje, ki se mora še nadaljevati.

Tekst je razdeljen na tri dele. Prvi del preko predstavitve teoloških načel, ki osvetljujejo in utemeljujejo sinodalnost, oriše (predstavi, nakaže) »Podobo sinodalne Cerkve«. Tu se slog sinodalnosti kaže kot način ravnanja in delovanja v veri, ki se poraja iz kontemplacije Trojice ter ceni edinost in raznolikost kot cerkveno bogastvo. Drugi del, ki nosi naslov »Vsi smo učenci, vsi smo misijonarji« govori o vseh tistih, ki so vključeni v poslanstvo Cerkve in o odnosih med njimi. Sinodalnost je v tem delu v glavnem predstavljena kot skupna pot Božjega ljudstva in kot rodoviten dialog karizem in služenj v službi prihajajočega kraljestva. Tretji del nosi naslov »Tkati vezi, ustvarjati skupnost«. Tukaj se sinodalnost kaže kot skupek procesov in mreža organizacij, ki omogočajo izmenjavo med Cerkvami in dialog s svetom.

V vsakem od treh delov so v vsakem poglavju zbrane konvergence (soglasja, ugotovitve), vprašanja, ki jih je treba obravnavati (soočiti) in predlogi, ki so se pojavili v dialogu. Konvergence (soglasja) opredeljujejo tiste oporne točke, na katere se refleksija lahko ozira: so kot zemljevid, ki nam pomaga najti pot in se ne izgubiti. Vprašanja, ki jih je treba soočiti (obravnavati), predstavljajo tiste točke, za katere smo prepoznali, da jih je treba še proučevati s teološkega, pastoralnega in cerkvenopravnega vidika: so kot križišča, kjer se velja ustaviti, da bi lažje razumeli smer, v kateri je treba nadaljevati. Predlogi pa kažejo na možne poti, ki jih je treba prehoditi: nekatere so predlagane, druge svetovane, spet druge pa trdneje in odločneje zahtevane.

V prihodnjih mesecih bodo škofovske konference in hierarhične strukture vzhodnih katoliških Cerkva, ki bodo delovale kot vez med krajevnimi Cerkvami in Generalnim sekretariatom sinode, imele pomembno vlogo pri razvoju refleksije (razmišljanja, premišljevanja, razmisleka). Na podlagi doseženih soglasij naj se osredotočijo na najpomembnejša in najnujnejša vprašanja in predloge, spodbujajo njihovo teološko in pastoralno poglobitev ter pokažejo na njihove kanonične posledice.

V svojih srcih nosimo željo, ki jo podpira upanje, da bi se vzdušje medsebojnega poslušanja in iskrenega dialoga, ki smo ga doživeli v dneh skupnega dela v Rimu, razširilo po naših skupnostih in po vsem svetu ter služilo rasti dobrega semena Božjega kraljestva.

Kazalo

Sinodalna Cerkev v poslanstvu

Uvod

Prvi del – Podoba sinodalne Cerkve

1. Sinodalnost: izkušnja in razumevanje
2. Zbrani in poslani po Sveti Trojici
3. Vstopiti v skupnost vernikov: krščansko uvajanje (uvajanje v krščanstvo)
4. Ubogi, protagonisti poti Cerkve
5. Cerkev iz »vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda«
6.  Izročilo Vzhodnih Cerkva in latinske Cerkve
7. Na poti k edinosti kristjanov

Drugi del – Vsi učenci, vsi misijonarji

8. Cerkev je poslanstvo
9. Žene v življenju in poslanstvu Cerkve
10. Posvečeno življenje in laična združenja: karizmatično znamenje
11. Diakoni in duhovniki v sinodalni Cerkvi
12. Škof v cerkvenem občestvu
13. Rimski škof v zboru škofov

Tretji del – Tkati vezi, ustvarjati skupnosti

14. Sinodalni odnos do vzgoje
15. Cerkveno razločevanje in odprta vprašanja
16. Za Cerkev, ki posluša in spremlja
17. Misijonarji v digitalnem okolju (svetu)
18. Organizacije soudeležbe
19. Skupine (združenja) Cerkva v občestvu (skupnosti) celotne Cerkve
20. Sinoda škofov in cerkveni zbor

Za nadaljevanje poti