Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2022

29.12.2022 Cerkev v Sloveniji Cerkev v Sloveniji, SŠK

Tajništvo Slovenske škofovske konference je zbralo podatke in uredilo osmo številko digitalne publikacije Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2022, ki zajema podatke za desetletje 2011–2021.

Podatke so posredovale posamezne (nad)škofije, ki so jih pridobile od župnij, Konferenca redovnih ustanov Slovenije, društva in druge cerkvene ustanove. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) je vzet iz publikacije Svetega sedeža Annuarium Statisticum Ecclesiae 2020.


LETNO POROČILO KATOLIŠKE CERKVE V SLOVENIJI 2022


Leta 2021 je imela Slovenija 2.107.180 prebivalcev, od teh je bilo 1.490.535 katoličanov (70,68 %). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. V Sloveniji je 685 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru).

V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2021 delovalo 13 nadškofov in škofov, 976 duhovnikov (721 škofijskih in 255 redovnikov), 40 stalnih diakonov, 44 misijonark in misijonarjev, 430 redovnic ter 633 laiških katehistinj in katehistov.

V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel.

Osebe v Katoliški cerkvi v Sloveniji:
–            13 škofov in nadškofov,
–            721 škofijskih duhovnikov,
–            255 redovnih duhovnikov,
–            976 vseh duhovnikov,
–            40 stalnih diakonov,
–            44 misijonark in misijonarjev,
–            430 redovnic,
–            633 laiških katehistinj in katehistov,
–            9.571 ključarjev oz. članov ŽPS,
–            9.000 prostovoljk in prostovoljcev Karitas,
–            67.997 predšolskih in osnovnošolkih otrok vključenih v župnijsko katehezo ter
–            4.148 mladih vpisanih v katoliško izobraževalno vertikalo.

Redovništvo
V šestih škofijah deluje 12 moških in 15 ženskih redovnih skupnosti, 3 svetne ustanove ter 6 novih oblik Bogu posvečenega življenja. V letu 2021 je bilo v Sloveniji 737 redovnic in redovnikov. Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo benediktinci (1140) kartuzijani (1160), križniki (1198), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), jezuiti (1597), kapucini (1606), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702). Po dostopnih podatkih slovenski redovi imajo 81 samostanov ter 77 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3).

Zakramenti
V letu 2021 je bilo v Sloveniji podeljenih:
–            10.113 svetih krstov,
–            8.344 prvih svetih obhajil,
–            8.817 svetih birm,
–            1.805 cerkvenih porok ter
–            posvečenih 6 novomašnikov.

V letu 2021 je bilo opravljenih 16.529 cerkvenih pogrebov.

Sakralna kulturna dediščina

V Sloveniji delujejo:
–            3 (nad)škofijski arhivi,
–            1 muzej krščanstva na Slovenskem ter
–            v letu 2021 je v petih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 20.242 oseb.

Po stanju registra Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturni dediščini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (cerkve, kapele, zidana znamenja in križi).

Katoliške izobraževalne in socialne ustanove Katoliške cerkve v Sloveniji:
–            31 vzgojno-izobraževalnih zavodov,
–            v katoliških vrtcih 1.614 vpisanih otrok,
–            2.203 učencev obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole,
–            331 študentov bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove ter
–            v 14 domovih za ostarele bivalo 1.236 oskrbovancev.

V okviru Katoliške cerkve v Sloveniji in po njenih pravnih osebah (škofijah, župnijah, redovnih skupnostih ipd.) deluje: 

Na področju visokega šolstva:
–            Katoliški inštitut,
–            Teološka fakulteta UL,
–            12 študentskih domov.

Na področju srednjega šolstva:
–            4 katoliške gimnazije in
–            4 dijaški domovi.

Na področju osnovnega šolstva:
–            2 katoliški osnovni šoli.

Na področju predšolske vzgoje:
–            19 vrtcev.

Na področju glasbenega šolstva:
–            5 zasebnih katoliških glasbenih šol,
–            4 orglarske šole in
–            Konservatorij Jurija Slatkonje v Novem mestu.

Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.                                                                                       

Dobrodelnost Katoliške cerkve v Sloveniji
Slovenski verniki na različne načine podpirajo dobrodelno dejavnost Cerkve. Vsem najbolj znano delovanje Karitas še zdaleč ni edina oblika dobrodelnosti. Poleg številnih manjših društev in organizacij, ki v lokalnem okolju na prepoznaven in učinkovit način uresničujejo karitativno razsežnost evangelija, Katoliška cerkev v Sloveniji podpira tudi dobrodelno dejavnost svetega očeta ter pomaga lokalnim Cerkvam v svoji bližini. Tako so katoliški verniki v Sloveniji med letoma 2011 in 2021 darovali skupaj 633.995,05 EUR ter v letih 2001–2019 za Sveto deželo namenili 831.844,80 EUR.

Slovenska karitas
V letu 2021 je v Sloveniji v okviru mreže Karitas:
–            bilo razdeljenih 3.050 ton hrane;
–            preko 20.000 družin oz. 114.00 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic in drugo materialno pomoč;
–            12.950 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke;
–            1.684 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti;
–            16.980 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči;
–            633 oseb je bilo vključenih v letovanja družin, otrok in starejših.

Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so:              
–            opravili 543.300 ur prostovoljnega dela,
–            izvedli 12.947 individualnih svetovanj, v katera je bilo vključenih 5.569 gospodinjstev;
–            v različne oblike družabnih dogodkov je bilo vključenih 25.211 starejših;
–            prostovoljci so v 46.866 obiskih razveselili in pomagali starejšim osebam;
–            5.593 družinskih članov iz socialno ogroženih družin je bilo vključenih v strokovno vodene skupine, delavnice in izobraževanja;
–            več kot 8.855 otrok je bilo vključenih v obdarovanja, delavnice, družabne dogodke; od tega 256 v centre za mlade in otroke.

Poleg splošnih dobrodelnih programov organizacije Karitas izvajajo tudi socialnovarstvene programe na področju pomoči odvisnikom, materinskih domov, brezdomcev, ambulant za osebe brez zavarovanja in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. 

Dejstva o financiranju Katoliške cerkve v Sloveniji:
–             Katoliška cerkev in njene pravne osebe (župnije, škofije, redovne skupnosti, društva, organizacije ...) se večinoma financirajo z darovi vernikovin donacijami.
–              Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini.
–             Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana naše verske skupnosti. V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež.
–             Za delovanje Karitas, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov s kandidiranjem na javnih razpisih prejme tudi državna sredstva.
–             Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti ne pomeni, da je vsakršna materialna pomoč države Cerkvam in drugim verskim skupnostim izključena(prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02). Država je zato dolžna s Cerkvami in verskimi skupnostmi vzpostavljati in ohranjati odnos trajnega sodelovanja in dialoga (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-107/96, U-I-121/97, U-I-326/98 in U-I-92/07).
–             Državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ne pomeni financiranja verske dejavnosti. Namenjajo se izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošnokoristno dejavnost (glej poglavje 2.9.1 Namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem). Gre torej za zagotavljanje pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RSv povezavi z uveljavljanjem javnega interesa oziroma načela socialne države (2. člen) ob zagotovitvi enakopravnosti (14. člen) zlasti s kulturnimi delavci. Tudi tem država financira socialne prispevke, podobno kot namenja proračunska sredstva za športno dejavnost.

Svetovna cerkvena statistika 2020
Vsako leto Sveti sedež izda obsežno zbirko statističnih podatkov za Katoliško cerkev po vsem svetu, ki kažejo, da se krščanstvo v svetovnem merilu širi, le v Evropi in Severni Ameriki številke ostajajo enake ali se pri posameznih postavkah zmanjšujejo. Podatke, ki kažejo stanje na dan 31. december 2020, je zbralo in uredilo Državno tajništvo Svetega sedeža v delu Annuarium Statisticum Ecclesiae, izdanem februarja 2022.[1]

Število krščenih katoličanov
Število krščenih katoličanov na svetu se je povečalo s 1.344 milijonov leta 2019 na 1.360 milijonov leta 2020, kar pomeni absolutno povečanje za 16 milijonov oziroma +1,2 %. Če primerjamo te vrednosti z razvojem svetovnega prebivalstva, ki se je v istem obdobju povečalo s 7.578 milijonov na 7.667 milijonov, ugotovimo, da je delež katoličanov v svetovnem prebivalstvu v obeh letih 17,7%.

Škofje
Število škofov na svetu se je med letoma 2019 in 2020 nekoliko zmanjšalo, in sicer s 5.364 na 5.363. To stanje zadeva skoraj vse celine, razen ameriške, kjer se je število škofov povečalo za 16.

Duhovniki
Ob koncu leta 2020 je bilo v vseh cerkvenih okrožjih oziroma teritorialnih upravah[2] katoliškega sveta 410.219 škofijskih in redovnih duhovnikov, kar je 4.117 manj kot v letu 2019. Primerjava z letom 2019 glede ozemeljske porazdelitve kaže, da se je število duhovnikov v Severni Ameriki in Evropi zmanjšalo za 1.114 oziroma 4.374 oseb; zmanjšanje v Severni Ameriki je izravnano z zmanjšanjem v preostalem delu ameriške celine, in to za 307 oseb; v Oceaniji je zmanjšanje v obravnavanem dveletnem obdobju znašalo 104 osebe. Po drugi strani je bilo znatno povečanje zabeleženo v Afriki (+1.004) in Aziji (+778).

Stalni diakoni
Stalni diakoni so skupina z največjim povečanjem: leta 2019 jih je bilo 48.238, leta 2020 pa 48.635, kar je relativno povečanje za skoraj 1 %.

Redovniki
Pomembno številčno spremembo zabeležimo pri redovnikih, ki niso duhovniki. Leta 2019 jih je bilo po vsem svetu 50.295, leta 2020 pa 50.569. Opozoriti je treba, da se je število povečalo predvsem v Afriki (+1,1 %), Aziji (+2,8 %) in Evropi (+4 %). Nasprotno pa se je njihovo število zmanjšalo v Ameriki (–4 %) in Oceaniji (–6 %). 

Redovnice
Svet redovnic kaže močno upadajočo dinamiko. V svetovnem merilu se je njihovo število zmanjšalo s 630.099 v letu 2019 na 619.546 v letu 2020, kar pomeni relativno spremembo za –1,7 %.

Laiški misijonarji in katehisti
Na svetu deluje 413.561 laiških misijonarjev (+3.161): 8.561 v Afriki (+559), 352.397 v Ameriki (+3.535), 45.684 v Aziji (+4.114), 6.769 v Evropi (–5.064) in 150 v Oceaniji (–23). Število katehistinj in katehistov je bilo ob koncu leta 2020 2.883.049 in se je znižalo za 190.985 v primerjavi z letom poprej.

Izobraževalne in vzgojne ustanove
Katoliška cerkev na globalni ravni upravlja 72.785 vrtcev, ki jih obiskuje 7.510.632 otrok; 99.668 osnovnih šol, ki jih obiskuje 34.614.488 otrok; 49.437 srednjih šol, v katere je vpisanih 19.252.704 dijakov. 2.403.787 učencev je vpisanih v višje šole in 4.197.127 študentov na katoliške univerze oziroma v druge katoliške visokošolske zavode.

Zdravstvene in dobrodelne ustanove
Vseh zdravstvenih in dobrodelnih ustanov, ki jih je leta 2020 upravljala Katoliška cerkev, je bilo 102.936:
-      5.322 bolnišnic,
-      14.415 zdravstvenih dispanzerjev,
-      534 bolnišnic za gobavce,
-      15.204 domov za ostarele, kronične bolnike in invalide,
-      9.230 sirotišnic,
-      10.441 otroških jasli,
-      10.362 poročnih posvetovalnic,
-      3.137 vzgojnih centrov s prilagojenimi programi ali za otroke s posebnimi potrebami,
-      34.291 drugih dobrodelnih ustanov ali vzgojnih centrov.

Diplomatska mreža Svetega sedeža
Sveti sedež ima diplomatske zveze s 183 državami ter z Evropsko unijo in Suverenim malteškim viteškim redom. 87 držav, Evropska unija in Suvereni malteški viteški red imajo v Rimu svoje predstavništvo pri Svetem sedežu.[3] Z Afganistanom, Kitajsko, Butanom, Severno Korejo in Maldivi Sveti sedež nima vzpostavljenih uradnih diplomatskih povezav.

V osmi številki Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji smo letos analizirali gibanje nekaterih podatkov o zakramentih in kategorijah ljudi v Cerkvi za obdobje 2000–2020. Primerjalni pregled vključuje štiri sosednje države (Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško), tri slovanske države (Češko, Slovaško in Poljsko) ter Nemčijo kot največjo evropsko državo.

Tajništvo SŠK

 


[1] Prim. https://www.osservatoreromano.va/it/news/2022-02/quo-033/annuario-pontificio-2022-e-annuarium-statisticum-ecclesiae-2020.html.
[2] Pojem teritorialne uprave ali delne Cerkve zajema (nad)škofije, apostolske administrature, eparhije, ozemeljske prelature, opatije, vikariate, apostolske prefekture, misijonske postojanke sui iuris ipd. (prim. ZCP, kann. 369–372).
[3] Prim. Sala stampa della Santa sede, Bollettino n. 0022/2022, v:https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2022/01/10/0022/00039.html, pridobljeno 22. oktobra 2022.