Nagovor pastorja evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniela Brkiča

25.1.2023 Novo mesto Ekumenizem, Škofija Novo mesto
Udeleženci molitvenega srečanja Udeleženci molitvenega srečanja

Spoštovani bratje in sestre po veri v Gospoda Jezusa Kristusa, cenjeni predstavniki Cerkva in redovnice ter vsi ljudje dobre volje, v tem častitljivem svetišču smo se zbrali ob zaključku tedna molitve za edinost kristjanov. Povezujejo nas Apostolska veroizpoved in ekumenski koncili. Letošnje vodilo molitvene osmine je iz Knjige preroka Izaija 1,17: »Naučite se delati dobro, skrbite za pravico.«

Pozdravljam predstavnike prijateljskih Cerkva upokojenega novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana, generalnega vikarja novomeške škofije Petra Kokotca, župnika in člana novomeške škofije v Komisiji za ekumenizem in medverski dialog pri SŠK Marka Burgerja, dekana dekanije Novo mesto in župnika stolne župnije dr. Silvestrja Fabijana, redovnike in redovnice ter mag. Danijela Nikolića, paroha Srbske pravoslavne Cerkve v Novem mestu.

S toplim stiskom roke podelimo drug drugemu spoštovanje kot znak miru, krščanske ljubezni in sprave. Kajti kjer sta ljubezen in prijateljstvo, tam je Bog. 

Biti kristjan danes pomeni biti ekumenski v srcu. Naš predznak mora biti Kristus, ki je edino lepilo ekumenizma. Čas je, da opustimo konfesionalne ožine in zaplujemo na odprto morje dialoga, sožitja, sprave in sobivanja. Ekumenizem je lakmus papir, ki dokazuje našo krščansko ljubezen. Kristus ni razdeljen (1 Kor 1,13). Meje so samo v naših glavah, v Božjem srcu jih ni. Krščanstvo je ekumensko v svoji naravi, ker je Cerkev vesoljno občestvo. 

Bodimo promotorji krščanske edinosti. Iščimo, kar nas povezuje, in ne, kar nas ločuje, kajti Jezus je naš mir, on, ki je iz obeh napravil eno, s tem, da je podrl steno pregrade, to je sovraštvo (Ef 2,14). Kristjani smo različni po verski pripadnosti, toda biti moramo kristocentrični, da bo svet spoznal, da smo njegovi učenci, zato je Jezus v velikoduhovniški molitvi prosil: »Oče, da bi bili vsi eno.« (Jn 17,21) Vsi potrebujemo edinost v spravljeni različnosti. Bolj ko se približamo Kristusu, bolj se približamo tudi drug k drugemu. Anglikanski duhovnik in teolog John Stott je učil, da moramo kristjani živeti po načelu: »Enotnost v bistvenem, svoboda v postranskem, ljubezen v vsem.« Rimokatoliški duhovnik, teolog in kardinal Hans Urs von Blathasar pa je zapisal: »Tudi če edinost vere ni možna, je možna edinost ljubezni.« Gibanje za edinost kristjanov ni le privesek, ki je dodan dejavnosti Cerkve, ampak je organski del življenja Cerkve (Janez Pavel II.). Pomanjkanje te edinosti je rana Cerkve (Benedikt XVI.). Treba se je znebiti predsodkov, zgodovinskih krivic in pomislekov ter v sebi ustvariti prostor za druge. Obnova občestva med kristjani je nujna naloga in zaveza vsakega kristjana, saj je dialog nov način delovanja Cerkve, da bi svet osvojili za Kristusa (papež Frančišek). Zadnji čas je, da kristjani z veselo novico evangelija stopimo skupaj, čeprav kot snežinke, ki so krhka stvar v naravi, vendar poglejte, kaj lahko storijo, ko se držijo skupaj. Tisti, ki so živeli pred nami, so naredili veliko, vendar ne vsega, zato nas čaka še veliko skupnega dela. Štejejo dejanja, ne besede. Acta, non verba. Amen.