V petek, 24. januarja 2020, je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v Mariboru gostil srečanje dveh metropolitanskih cerkvenih sodišč. Srečanja so se udeležili sodniki, advokati in drugi uslužbenci cerkvenih sodišč iz Maribora in Ljubljane. Navzoče sta najprej pozdravila predsednik cerkvenega sodišča v Mariboru dr. Stanislav Slatinek in predsednik cerkvenega sodišča v Ljubljani dr. Andrej Saje.

V pozdravu je dr. Stanislav Slatinek orisal podobo cerkvenega sodnika, kot jo opisuje papež Frančišek v govorih rimski roti. Za cerkvenega sodnika je pomembna človeška zrelost: da skrbi za jasne sodbe, da je pri sojenju zadržan do osebnih mnenj in vedno sposoben vstopiti v miselnost skupnosti. Sodnika mora voditi želja spoznati jedro problema strank. Zato temeljito proučuje vse spise in dokaze. Sodnika mora odlikovati tudi sodniška zrelost, da je pri svojem delu strokoven, pravičen in zvest resnici. Pastoralna zrelost sodnika pa je v njegovi odprtosti za duha služenja in za pastoralno ljubezen.

V nadaljevanju je dr. Slatinek opisal še najpomembnejše naloge cerkvenega sodnika. Sodnik oznanja resnico o zakonski zvezi. Zaročencem govori, da je zakonska zveza nerazvezljiva, ena in odprta za rojevanje. Mlade, ki se odločajo za zakon poučuje o tem, kako Bog kliče zakonce, da si medsebojno pomagajo in se drug drugemu darujejo. Zato zakonska zveza ni nedosegljiv ideal, ampak stvarnost, ki jo lahko živijo vsi krščeni. Sodnik ugotavlja tudi obstoj hibe v privolitvi. Njegova prednostna naloga je, da odkrije ali sta imela zaročenca ob sklenitvi zakona pravi namena in če sta razumela vsebino krščanskega zakon. Zmote glede tega (npr. glede enosti, nerazvezljivosti in zakramentalnega dostojanstva) naredijo zakon ničen samo takrat, kadar odločujoče vplivajo na voljo. Ob sklepu pozdravnega govora je sodnike povabil, da bi se zavzemali za tako imenovani »katehumenat« zaročencev, oz. za posebno pripravo zaročencev na zakon. Mlade je namreč treba vzgajati, da ponovno odkrijejo zakon po Božjem načrtu in se ob pripravi srečajo z vero, ki jim bo pomagala ohranjati zvestobo za vedno.

Sledil je pozdrav mariborskega nadškofa metropolita, ki ga v celoti objavljamo:

Spoštovana gospoda oficiala,

spoštovani gospodje sodniki, zasliševalci, advokati in drugi uslužbenci.

Prisrčno pozdravljeni na srečanja dveh metropolitanskih cerkvenih sodišč v letu 2020. 

Vaša prednostna naloga je varovanje zakonske zveze in skrb za razvezane zakonce. 

Vaše delo je materinska skrb Cerkve, da se zaščiti zakonska zveza in se pomaga tistim, ki so na tej poti omagali.

 Sodniško delo je zahtevno in ga ni mogoče opravljati zgolj birokratsko in mehanično. Gre za pereča vprašanja, ki se dotikajo življenja ljudi, ki pogosto trpijo in si želijo spokojnosti in osebne sreče.

Velika rana sodobne družbe so ločitve in razvezani zakoni. Težave zakoncev izvirajo iz različnih vzrokov. Pogosto jih povzroča pomanjkanje prave darujoče ljubezni. To pomanjkanje povzroča globoke in grenke brazde v srcih ljudi, ki trpijo in iščejo rešitev. Nekateri ločeni se za pomoč obrnejo tudi na cerkvena sodišča. Z vero upajo, da bodo v spornem sodnem postopku dosegli jasno opredelitev ali je bil njihov sklenjeni zakon veljaven in dopusten ali pa ničen.

Zato ste sodniki in drugi uslužbenci cerkvenih sodišč poklicani, da rane razpadlih zakonov zdravite »z oljem tolažbe«, kot je večkrat rekel papež Frančišek. 

Pomembno je, da ste pri svojem delu nepristranski, objektivni in iskreni pri iskanju resnice o zakonski zvezi.

Cerkev hoče biti »mati z odprtim srcem«, katere vrata pušča odprta za vse ljudi, kot beremo v Apostolski spodbudi Veselje evangelija (tč. 46).

Materinska drža sodniku ne dopušča, da bi bil neoseben in hladen, ko posluša trpeče izpovedi zakoncev. Prav nasprotno: sodnik je tisti, ki išče predvsem dobro zakoncev in njihovih otrok. Samo pravično voden sporni zakonski postopek lahko prinese ljudem olajšanje, tolažbo in mir srca.

Ob priložnosti vašega srečanja moram izraziti veliko veselje nad živostjo kanonskega prava. 

Zadnja leta, od papeža Janeza Pavla II, Benedikta XVI in vse do papeža Frančiška, smo priče velikih sprememb v kanonskem pravu.

 Pravo je živo in vedno odprto za spremembe. Pravo hoče služiti resnici. 

Zato izražam veselje nad vsemi spremembami, ki so se v zadnjih letih zgodile v cerkveni zakonodaji. Največ pozornosti sta deležna Navodilo Dostojanstvo zakona, ki ga je leta 2014 izdal Papeški svet za zakonska besedila (Cerkveni dokumenti 142) in Apostolsko pismo v obliki Motu proprio Gospod Jezus, usmiljeni sodnik(Cerkveni dokumenti 151), ki je leta 2016 izšel po naročilu papeža Frančiška.

 Oba dokumenta vi dobro poznate in ju s pridom uporabljate. Letna poročila metropolitanskega cerkvenega sodišča in drugih cerkvenih sodišč po svetu kažejo na številne dobre sadovi, ki so obrodili z uvedbo skrajšanega postopka pred krajevnim škofom v okoliščinah, ki ne potrebujejo poglobljene preiskave in dokazovanja. 

Vsak primer je zgodba zase in ga je potrebno reševati v skrbni zvestobi, da zmaga resnica. To je zelo pomembno! Postopek ni matematična stvar, da bi samo preštevali razloge in dali prednost tisti rešitvi, ki ima praktično več dokazov. Nikakor. Sveti Duh je tisti, ki mora v vsakem primeru voditi postopek. Zato sem hvaležen vam sodnikom in uslužbencem, da ste pri svojem delu odprti za navdihe Svetega Duha.

Prednostna skrb obeh metropolitanskih cerkvenih sodišč je skrb za zakonce, je varovanje zakonske zveze, da ostane takšna, kot jo je želel Gospod Jezus. 

To pa ni vaše edino poslanstvo. Vsi smo priče, da je danes sodobna družba izredno rahločutna in pazi na vsako najmanjšo napako, ki se zgodi znotraj Cerkve. Številne kritike so danes uperjene zoper pastirje Cerkve, zoper škofe, duhovnike, diakone in vse, ki so v cerkvenih službah. 

Ostre kritike pa ne izvirajo samo iz vrst nevernih. Prav nasprotno. Ostra kritika prihaja iz naših vrst. 

Kritično razmišljanje in nestrinjanje s kaznivimi dejanji podpiram in pozdravljam. Sam sem za ničelno toleranco.

 Pri tem pa se mi zdi pomembno, da je vsaka kritika poštena in izražena v skladu s pravnimi standardi. 

V zadnjem času opažamo neko nebrzdano nestrpnost, ki želi na hitro obračunati z vsemi, ki so osumljeni neke nepravilnosti. 

Tako ravnanje ne moremo podpreti. Gre za »tragično napako«, ki škoduje skupnemu dobremu in javnemu linču izpostavlja ljudi, za katere krivda še ni dokazana. 

Obtožbe so v glavnem uperjene proti pastirjem Cerkve. Vsi ti pojavi se zdijo, kakor da gre za posebno obliko preganjanja Katoliške cerkve v Sloveniji. Tudi mediji se v posameznih primerih postavljajo na stran hitrih obsodbah brez dokazov. 

Skrb za resnico pa nas ne sme pustiti nemih. 

Zato pozivam obe metropolitanski cerkveni sodišči, sodnike in vse uslužbence, da se odkrito postavite na stran poštenega sodnega postopka, ki spoštuje splošno priznane pravne kriterije: najprej se preveri sum; vsak sum preverjajo zato pristojne službe, kot so policija, tožilstvo in tudi pristojno cerkveno sodišče. 

Šele potem, ko je zbranih dovolj argumentov, ki potrdijo sum kaznivega dejanja, se lahko sproži sodni postopek. Samo pravilno voden sodni postopek more sum dokončno potrditi in osumljenega razglasiti za storilca nekega kaznivega dejanja ali pa ga oprostiti vsake krivde. 

Sodniki metropolitanskih cerkvenih sodišč ste torej poklicani, da pri svojem delu in tudi v zasebnem življenju zagovarjate temeljna pravna načela in s tem pomagate zajeziti nebrzdano slo po lahkih obtožbah in jemanju dobrega imena.

Skrb za resnico je torej tematika o kateri je potrebno, da pogosto razpravljate. Ta mora postati ena izmed prednostnih nalog naših krajevnih Cerkve v prihodnjih pastoralnih letih.

Spoštovani udeleženci letnega srečanja. Hvala za vašo navzočnost. Hvala za delo, ki ga opravljate. Sodniško delo je izredno cenjeno in preroško, ker se na ta način krepi ljubezen do velikih kreposti, kot so resnica, pravičnost, poštenost in iskrenost. 

Ostanite še naprej evangelijski pričevalci in misijonarji resnice.

Ob tej priložnost prisrčno blagoslavljam vsakega od vas in vašo nesebično službo. Hvala za vaše delo!

 

Msgr. Alojzij Cvikl DJ
Nadškof metropolit

V drugem delu srečanja so se sodniki pogovarjali o svojem delu v preteklem koledarskem letu 2019 in izrazili veselje nad uspešnim skupnim sodelovanjem v letu 2020.

Besedilo je posredoval dr. Stanislav Slatinek, predsednik metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru