Ljubljana gostila srečanje delegatov za katehezo pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE)

27.4.2023 Ljubljana CCEE, Kateheza, SŠK
Foto: SKU Foto: SKU

Od 25. do 27. aprila 2023 je v Ljubljani potekalo srečanje delegatov za katehezo pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Udeležili se ga je 35 udeležencev iz 20 držav (od Finske do Albanije, od Litve do Portugalske). Predstavnika iz Slovenije sta bila mariborski nadškof mons. Alojzij Cvikl, predsednik Slovenskega katehetskega urada in dr. Franc Zorec, tajnik Slovenskega katehetskega urada. Med udeleženci je bil tudi delegat Dikasterija za novo evangelizacijo iz Vatikana. Naslov srečanja je bil Župnijska skupnost kot prostor kulture srečanja in srečanje s kulturo.

Prvi je udeležence pozdravil predsednik sekcije za katehezo pri CCEE, nadškof dr. Đuro Hranić, nato pa je sledil pozdrav mons. Alojzija Cvikla, ki je vse udeležence povabil v dogajanje po vzoru poti v Emavs, kjer naj se srca v medsebojnem pogovarjanju ogrevajo za oznanjevanje kerigme. Mons. Eugenio Bruno, predstavnik Dikasterija za novo evangelizacijo v Vatikanu, je predstavil osnovne smernice srečanja, ki niso mogle obiti dejstva sinodalnosti, ki trenutno prežema celotno Cerkev. Takoj nato so udeleženci prisluhnili drug drugemu, saj so podali poročila o stanju v posameznih deželah. 

Večerno slovesno sveto mašo so udeleženci obhajali v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof mons. Stanislav Zore, somaševalcem sta se pridružila apostolski nuncij v Sloveniji nj. em. Jean-Marie Spaich in predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof dr. Andrej Saje. Po maši je bil sprejem v nadškofijski sejni sobi, kjer so slovenski škofje udeležencem nekoliko predstavili Slovenijo in mesto Cerkve v naši deželi. 

Drugi dan so udeleženci prisluhnili predavanju dr. Reneja Camillierija, upokojenega tajnika Malteškega katehetskega urada. Razmišljal je o mestu župnije znotraj današnje kulture. Izpostavil je resnico, da župnijo danes ogroža »stanje duha« znotraj nje same in ne toliko vplivi od zunaj. Izziv za današnje evangelizatorje je v vprašaju, kaj so prioritete Cerkve, ki jo želimo. V duhu papeža Frančiška je poudaril, da danes svet ne potrebuje učiteljev, temveč pričevalce. Vemo, da ima Cerkev tudi danes moč ozdravljanja, vprašanje pa je, če mi, njeni predstavniki, to zares verujemo in o tem zares pričujemo.

Sveto mašo so udeleženci obhajali v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja (glavni mašnik je bil predsednik CCEE mons. Gintaras Grušas) in nato imeli kratek voden ogled centra Ljubljane.

Sredino jutro so udeleženci začeli s sveto mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je vodil đakovski nadškof mons. Đuro Hranić. Potem pa so prisluhnili razmišljanju o župnijski skupnosti in laiških sodelavcih, ki ga je imel predsednik katehetskega urada pri Italijanski škofovski konferenci mons. Valentino Bulgarelli. Na začetku se je zaustavil ob Apostolskem pismu Spiritus Domini o spremembi kan. 230.1 Zakonika Cerkvenega pravaglede dostopa žensk do stalne službe lektorata in akolitata. Poudaril je, da služba lektorata vključuje tudi vodenje bralcev Božje besede, da služba ni vezana samo na liturgijo, ampak tudi na trenutke premišljevanja in molitve ob Božji besedi. Akolit ne služi samo oltarju, koordinira delitev evharisitje izven evharistije: bolnikom, starejšim in osamljenim.

Več pozornosti je predavatelj posvetil, oziroma pričeval o stališču italijanskih škofov do Motu propria Antiquum ministerium in izpostavil njihova tri stališča glede na službo kateheta (katehista):
a) katehet naj bi deloval kot koordinator drugih katehistov na župniji oz. v širšem kontekstu župnij;
b) katehet naj bi delal z odraslimi, zlasti s katehumeni;
c) katehet naj bi bil referent manjših občestev in bi lahko vodil liturgijo tam, kjer ni duhovnika. 

Ob koncu svojega razmišljanja je predavatelj poudaril nujnost in neobhodno previdnost v razločevanju primernosti posameznega kandidata, obveznost predhodne dobre formacije, ki ni samo v izobraževanju, ampak predvsem v vzgoji in rasti v »znati biti znamenje«, kar pomeni, da mora katehist znati »biti - stati - misliti«, saj so kateheti v prvi vrsti poklicani za to, da so zanesljive in kredibilne priče Jezusovega vstajenja.

Ob koncu srečanja je mons. Eugenio Bruno (delegat Dikasterija) izpostavil, da je način službe kateheta dovolj odprt, da o njem morejo razločevati posamezne škofovske konference. Upoštevati je potrebno dimenzijo poklicanosti, pa vendar ne moremo prezreti, da je služba kateheta ena od služb laikov v Cerkvi. 

Spomnil je še na jubilejno sveto leto 2025, ko bo od 26. do 28. septembra srečanje za katehiste in katehete v Rimu. Vzporedno bo tudi 4. mednarodni kongres katehetov in katehistov ob 4. sklopu Katekizma katoliške Cerkve

Zaključno besedo je imel mons. Đuro Hranić, ki je povzel dogajanje teh dveh dni kot spodbudo, da je vsak član Cerkve poklican k oblikovanju kulture srečanja: k skrbnemu poslušanju in ustvarjalnemu pogovarjanju.

 

Slovenski katehetski urad